Nuša Cerar je prav posebna ženska. Vedno je nasmejana, prijazna, nikoli je še nisem videla slabe volje. Ima prav poseben glas, po katerem jo prepoznaš, tudi, če imaš zavezane oči. Tak mačji, nežen, a vseeno prediren. Ne moreš je zgrešiti. In ko kaj pripoveduje, si vzame svoj čas. Nuša je bila že od malega zaljubljena v mikrofon in radijski mikrofon ji danes prinaša kruh. Prijateljuje tudi s kamero, oko očetove kamere jo je spremljalo že od otroštva. Ker vse ljubezni nekoč dobijo svoje mesto, je Nuša na Aktual TV dobila svojo oddajo: Glasbene želje, ki jih boste lahko gledali in poslušali vsak četrtek ob 19.00.

Nuša, kako in kdaj vas je pot prinesla na Aktual?

Uf, haha. Dolga zgodba. Jo bom poskusila skrajšati! Nekega jutra sem od neznane številke prejela sms, če bi prišla na Aktual na avdicijo, ker potrebujejo »mlado energijo in moč« za delo med vikendi in v nočnih izmenah. Podpisan je bil Klemen Bunderla in iskreno sem mislila, da me nekdo vleče za nos. No, nakar ugotovim, da to res ni hec. Kljub velikemu strahu pred avdicijo sem se opogumila in šla. Sprejel me je Klemen, še danes se spomnim, kako prijeten in prijazen je bil. Po končani avdiciji sem šla domov in kasneje dobila klic, da sem sprejeta. Začeli smo z uvajanjem, ker je bil radio zame nekaj čisto novega. Tako so od takrat minila že tri leta! 

Zakaj ste se zaljubili v Aktual?

V mikrofon sem bila zaljubljena že kot majhna punčka. In Aktual je to samo še poglobil in okrepil. Lepo mi je spoznati aktualovce v živo, se z njimi pogovarjati o glasbenih željah. Dobri sodelavci, energija. In seveda glasba, zaradi katere je svet milijonkrat lepši.

Katera glasba vam je najbolj blizu?

Zelo rada imam slovensko glasbo. Od popevke pa vse do narodno zabavne glasbe. Poleg slovenske pa največ poslušam še, čemur jaz rečem, kar Aktualovo glasbo, Marka Škugorja, Oliverja, Domenico … Sem vesela, da sem si tudi glasbeni repertoar precej razširila, odkar delam na Aktualu. 

Katere teme najrajši obravnavate na Aktualu?

Velikokrat se dotaknem tistega, kar se mi je zgodilo v vsakdanjem življenju. Na primer, ko sem prebrala članek o objemanju dreves. Nikoli prej tega nisem zasledila. No, in tisti večer, ko sem bila na radiu, sem ljudi vprašala, če so že kdaj objeli drevo. V življenju si nisem predstavljala, koliko ljudi se mi je oglasilo, koliko vedo o tej temi in koliko ljudi to dejansko prakticira. Ko sem naslednjič šla v gozd, sem tudi sama objela drevo in bilo je lepo.

O čem pa se najrajši pogovarjate s prijateljicami?

Glede na to, da je veliko mojih prijateljic že mamic, jaz pa po izobrazbi vzgojiteljica, velikokrat debatiramo o otrocih. O horoskopu, energiji, zvezdah, potovanjih, fantih, službi … Seveda si malo tudi potarnamo med seboj, pa je svet spet lepši. (smeh)

Kaj pa najrajši počnete v prostem času?

Zelo rada kaj skuham, grem v hribe, pospravim stanovanje, ker če je vse v razsulu, me to spravlja v slabo voljo, poslušam podkaste med sprehodom, pojem, pišem dnevnik hvaležnosti …

Kolikor vem, radi potujete. Kje vse ste že bili?

Ooo, ja, zelo! Kot družina smo po navadi namesto morja nekam odpotovali. Kasneje je to ostalo v meni. Kam sem odpotovala tudi sama, oziroma kasneje potovala tudi s prijatelji in fantom. Če sem prav preštela, sem bila do sedaj v približno 25 državah – v Indoneziji, v Maroku, na Portugalskem, Španiji, Franciji, Švedskem, Norveškem, Nizozemskem, Kanarskih otokih, Cipru … Po letošnjem obisku Balija si želim, da za nekaj časa Evropo pustim »malo pri miru« in potujem na malo bolj oddaljene destinacije, ki jih imam že dolgo na mojem bucket listu (seznamu želja, op.a.).

Tudi hribi vam niso tuji, pravite. Kako visoko se povzpnete, kaj doživljate med hojo, kako veseli ste, ko dosežete vrh?

Najvišje, kar sem se povzpela do sedaj, je bil Triglav. Najbolj zahteven izziv, ki je vključeval hojo, pa je bil pohod Po medvedovih stopinjah, kjer sem v 15 urah prehodila 64 kilometrov. Včasih bi si želela, da bi znala med hojo bolj »izklopiti« glavo in se naučila manj ali nič razmišljati o tem, kaj moram še narediti … Seveda sem vesela, ko se prikobacam, haha, na vrh. Sploh, če si nagrajen z kakšnim sončnim vzhodom, zahodom ali štruklji. (smeh)

Radi berete, gledate televizijo?

Iskreno bi morala več brati. Televizijo pa gledam res redko. Tri leta je v stanovanju sploh nisem imela … se človek kar navadi in je potem ne potrebuje. 

Ustvarjate vsebine za družbene medije.

Res je. Včasih zase, včasih za kakšno podjetje. Ko smo bili prejle pri knjigah in televiziji, več časa tudi zaradi ustvarjanja vsebin preživim na telefonu.

Kolikor vas poznam, se radi družite s kamero – tudi na socialnih omrežjih … in sta si zelo domači. 

Bo držalo. S kamero že od majhnega nisem imela večjih težav - predvidevam, da zato, ker je oče snemalec in fotograf in sem bila vse otroštvo v to vpeta. Vedno sem se igrala, da napovedujem vreme, imela sem svoje »oddaje«. Celo v kuhinji je oče postavil kamero in sem se igrala, med tem ko sem kuhala, da imam svojo kuharsko oddajo, haha. To pa ne pomeni, da včasih nimam treme … Ko se snemam s telefonom, mi npr. ni prijetno, da so okoli mene ljudje, najraje se snemam, kadar sem sama. 

Kot majhna deklica ste veliko časa preživeli z dedkom in babico na kmetiji – kaj vam je ostalo iz tistih časov?

Tako je. Ah, moja zlata mama in ata. Veliko sem se naučila in še danes se. Eden izmed najlepših momentov mi je spomin, ko je »moja« kravica Rajda skotila telička in jaz sem bila zraven pri kotitvi. Ves čas sem bila potem pri tem teličku, z njim ležala na senu … se spomnim, ko je ata za hec rekel, če bom prespala kar v hlevu. (smeh) Z mamo sva veliko kuhali in potem vse to tudi radi pojedli. Vedno, ko sem prišla na počitnice, sva potem skuhali eno jed, ki sem jo imela jaz zelo rada, npr. orehove štruklje. Jedli smo domače, ekološko. Pobirali krompir, jabolka in se vozili s traktorjem.

S kakšnimi ljudmi se radi družite?

Moj krog prijateljev se je v zadnjih dveh letih precej zmanjšal. Enostavno ugotoviš, da nekateri odnosi več ne rastejo skupaj s tabo. Sem pa oseba, ki odnos težko zapusti in na tem sem morala veliko delati in še delam. Enostavno prideš do točke, ko ugotoviš da si določenim ljudem dal veliko svoje energije, časa, ti pa si nazaj dobil nič ali bolj malo. Na koncu dneva pa je energije zmanjkalo zame. Sem se naučila bolj paziti in kontrolirati, komu dam svojo energijo in čas. Rada se družim s tistimi, ki me napolnijo, nasmejijo in so zame tu, tudi ko ni lepo.

Zaljubljeni? 

Zaljubljena!

Veseli, ker ste dobili oddajo z glasbenimi željami? Kako ste si jo zamislili?

Uh, jaaa, zelo vesela! Sama sem v preteklosti že vodila glasbene želje na narodno zabavni televiziji in to je bilo meni osebno eno izmed najlepših obdobji do sedaj. Iskreno sem to zelo pogrešala. Glasbene želje so na Aktual TV na sporedu vsak torek in četrtek od 19.00 do 20.00 ure. Gledalci me pokličejo, malo poklepetamo pa še glasbeno željo jim izpolnim. Želim si, da se vsi počutimo sproščeno, sprejeto in dobrodošlo.

Poznamo vas kot zelo prijazno bitje. Ste vedno prijazni ali se znate tudi razjeziti? Kakšni ste takrat?

O ja, znam, znam. Sploh, ko kakšna luna nagaja, haha. Nisem si všeč, ko sem tečna, razdražljiva ali ko kaj jezikam nazaj. Ampak tudi to je življenje. Ni vsak dan, naš najboljši. Včasih se me kakšna stvar dotakne bolj, drugič manj. Včasih znam povedati enako stvar na lep, drugič na ne tako lep način. Se pa tudi tukaj vsak dan učim, se spoznavam in se predvsem velikokrat vprašam, kaj je bil sprožilec, zakaj me je določena stvar vrgla s tira. Je bilo to nekaj potlačenega iz preteklosti? Včasih pa se s tem enostavno ne ukvarjam, prespim in se naslednji dan zbudim boljše volje.

Katere stvari se vam zdijo v življenju najbolj pomembne? 

Tiste »ta zlajnane«, a v resnici najbolj pomembe. To, da bom zdrava, da se bom dobro počutila v svojem telesu, obdana z iskrenimi ljudmi, srečna in pomirjena.